Ker pa ti odstotki in panoge bolj malo povedo o stanju, je za lažjo predstavo bolje našteti nekaj najbolj zadolženih podjetij v Sloveniji, in sicer nečastno prvo mesto zavzema podjetje Gorenje, ki mu presenetljivo sledi Mercator – živilstvo in trgovine so v recesiji bile namreč prizadeti veliko manj kot nakup gospodinjskih aparatov, prav tako presenetljivo se je povečala tudi zadolženost Perutnine. (Vir: www.delo.si)
Kako se sploh lahko zgodi, da v podjetju pride do tako velike stopnje zadolženosti? Vzrokov za finančno nedisciplino v Sloveniji je več, med drugim tudi nezadovoljivo delovanje blagovnega in finančnega trga, neučinkovitost sodstva ter ne nazadnje pomanjkljiva zakonodaja. Finančna nedisciplina je torej pereč problem podjetij in je pogosta tema dodatnih izobraževanj in seminarjev in do katere pride pri velikem zamujanju s plačili. Pojavi se t.i. začarani krog, ki se začne z neplačili pogodbenim partnerjem v dogovorjenih rokih, zneskih ali načinih poravnavanja, vendar na začetku gre še za manjše zneske in manj pomembna plačila. Ker pa se seveda stopnjuje, so zaostajanja s plačili vedno pogostejša in pride tako daleč, da se zatika celo pri plačevanju osnovnih položnic. Vendar pa za težave niso krivi le dolžniki, temveč tudi upniki, ki odloge plačil pogosto uporabljajo za pospeševanje prodaje, želja po izpolnitvi prodajnih načrtov pa pogosto vodi v sklepanje pogodb z že znanimi nerednimi plačniki, kar spet pripelje do finančne nediscipline in lahko vodi v neporavnane obveznosti dolžnikom upnikom in do stečaja, likvidacije podjetja, ali pa terjatev zastara.
Posledice neporavnanih obveznosti so poleg neporavnanega dolga tudi nepotrebni režijski stroški, kot so stroški telefona, potni stroški, stroški odvetnikov in končno lahko tudi problem velikih terjatev do kupcev. Podjetje, ki čaka na poravnano terjatev, zaradi tega tudi samo ni sposobno poravnati svojih dolgov do dobaviteljev, kar vodi v že omenjeno neplačilno sposobnost podjetja, ki se je nato prisiljeno zadolževati pri raznih finančnih inštitucijah ali pri svojih dobaviteljih. Vse to prav tako vodi v omenjen začaran krog neplačil, iz katerega se je izredno težko izviti in tako lahko posledično tudi nekoč zelo uspešna podjetja zaradi finančne nediscipline svojih strank tudi sama propadejo. (Povzeto po: http://www.cek.ef.uni-lj.si)
Seveda pa vsi dolgovi niso slabi in morda se sliši nevsakdanje, ampak obstajajo tudi dobri dolgovi. In kateri so tisti dobri dolgovi? Dober dolg je tisti, ki dolgoročno pozitivno pripomore k bolj zdravemu finančnemu stanju na računu podjetja. Kaj to pomeni? Vrednost stvari, ki je kupljena z zadolžitvijo, mora s časom naraščati. Tipični primer takšnega dolga je recimo naložba v izobraževanje. Kateri so pa slabi dolgovi? Predvsem gre za zadolževanje zaradi počitnic, saj gre za izdatek, ki mu vrednost ne narašča, čeprav se po oddihu počutite bolje in ste produktivnejši. Prav tako se je treba izogibati posojil za različna draga razkošja, ki si jih sicer podjetje ne more privoščiti.
Če pa je vaše podjetje že zadolženo, potem je zagotovo cilj čim hitrejše plačilo dolga, sploh, če je ta slab. A kako? Z ukrepi je seveda treba začeti takoj in najprej začeti zmanjševati dolg in uporabo plačilnih kartic, nato se je potrebno posvetiti analizi in natančnemu preračunavanju prihodkov in odhodkov ter sešteti znesek, ki ga plačujete samo za dolgove. O poplačilu dolga je sploh dobro razmisliti, če ste posojilo najeli po zelo neugodnih pogojih, čez nekaj časa pa imate možnost dobiti zelo ugodne pogoje za novo posojilo. Takrat se lahko poplačilo z novim posojilom splača, vendar pa to zahteva zelo natančen izračun z vsemi stroški, ki ga naj za vaše podjetje opravijo za to usposobljeni strokovnjaki. (Vir: http://www.mojevro.si)
Pogosta vprašanja