Vse kaže, da se recesija počasi umika in prihaja čas okrevanja gospodarstva. V tem času moramo gledati oziroma dati težo povsem drugim kazalnikom, ki so povezani z okrevanjem. Tako na primer nekoliko višja stopnja inflacije v takšni fazi ne povzroča večjih skrbi, na drugi strani pa bi bila v kakšni drugi fazi zelo hitro lahko razlog za hiter in nenaden padec vrednosti delnic.
Med temeljnimi kazalniki poslovanja podjetja najpogosteje najdemo:
- Temeljne kazalnike stanja financiranja. Zanje je vir podatkov pasivna stran bilance stanja. Z njimi lahko ugotovimo način financiranja premoženja podjetja in posledično finančno tveganje ter vpliv na dobičkonosnost podjetja. Večje financiranje s kapitalom sicer pomeni večjo varnost poslovanja, vendar je ta način financiranja dražji, ravno obratno pa velja za financiranje z dolgovi. Zato je smiselno imeti v podjetju takšno razmerje med kapitalom in dolgom, ki je za podjetje najcenejše ob predpostavki ohranjanja zadostne ravni varnosti, vendar pa ne moremo na splošno povedati, kakšno naj bi bilo to razmerje.
- Temeljne kazalnike stanja investiranja. Pri teh kazalnikih je vir podatkov aktivna stran bilance stanja. Omogočajo presojo ugodnosti posamezne vrste sredstev v vseh sredstvih in so pomembni predvsem za poslovodstvo. Optimalne vrednosti teh kazalnikov se med podjetji v različnih panogah močno razlikujejo.
- Temeljne kazalnike vodoravnega finančnega ustroja. Vir podatkov je celotna bilanca stanja, kažejo pa nam, kako je financirano premoženje podjetja in ali je sestava financiranja prilagojena sestavi sredstev. V svojem bistvu so to kazalniki plačilne sposobnosti in zato zanimivi predvsem za posojilodajalce.
- Temeljne kazalnike obračanja. Za izračun teh kazalnikov potrebujemo poleg podatkov iz bilance stanja tudi podatke iz izkaza poslovnega izida. Pokažejo nam, koliko prihodkov ustvari podjetje z nekimi sredstvi oziroma kolikokrat na leto se neka sredstva v podjetju obrnejo v denar. Za podjetje je praviloma boljše, da se sredstva v podjetju obračajo čim hitreje, saj to pomeni, da podjetje potrebuje manj sredstev za dosego načrtovane ravni prihodkov.
- Temeljne kazalnike gospodarnosti. Pri proučevanju gospodarnosti je treba poznati razliko med učinkovitostjo in uspešnostjo. Razliko najlažje opišemo tako: učinkoviti smo takrat, ko delamo stvari prav, medtem ko smo uspešni takrat, ko delamo prave stvari.
- Temeljne kazalnike dobičkonosnosti. Ta vrsta kazalnikov se pogosto omenja kot najbolj uporabna. Značilno zanje je, da imajo v števcu izid, v imenovalcu pa vložek z različnih vidikov (s stališča podjetja, s stališča lastnikov ali pa glede na delnice).
- Temeljne kazalnike dohodkovnosti. Kazalniki dohodkovnosti nam pomagajo ugotoviti, kakšen je delež posameznih akterjev (zaposlenih, financerjev, države …) v ali izven podjetja v dohodku.
- Kazalnike denarne tokovnosti. Navezujejo se na izkaz finančnih tokov in izkazujejo razmerje med pritoki in odtoki.
- Kazalnike dodane vrednosti. Ti nam povedo, kolikšna je dodana vrednost, ki jo podjetje ustvarja pri svojem delu.
Zaradi različnih faz, v katerih se podjetje lahko nahaja, je skorajda nemogoče opredeliti meje, znotraj katerih naj bi se gibali kazalniki poslovanja podjetja, da bi lahko rekli, da podjetje posluje dobro. Zagotovo pa lahko rečemo, da so prvi trije našteti kazalniki nekoliko pomembnejši od drugih, saj govorijo o osnovnih sredstvih podjetja, ki so predpogoj za delovanje. Ko so ti predpogoji izpolnjeni, sledi opazovanje kazalnikov znotraj delovanja.
Čeprav so kazalniki podjetja dobro merilo za dejansko stanje, ne upoštevajo širših okoliščin podjetja. Predstavljajo le finančni vidik stanja poslovanja, ki ne izkazuje dogovorov, ki so morebiti že podpisani ali tik pred podpisom.
Avtor: Mitja Gorenak
Pogosta vprašanja