Poslovni svet

V časih plačilne nediscipline se morajo upniki pogosto zateči k pravnim sredstvom, da izterjajo svoj dolg. Pri tem je dobro vedeti, da je potrebno biti pri sami izterjavi aktiven in ne čakati dolžnikov. Tako je potrebno aktivno spremljati, kaj se z dolžnikom dogaja, kakšni so vzroki njegovega neporavnavanja obveznosti, itd.

Pravna podlaga je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, se podrejeno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v skladu s 15. členom ZIZ). Zakon o izvršbi in zavarovanju v osnovi loči izvršbo za izterjavo denarne terjatve in izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve.

Kdaj se odločiti za izvršbo?
Za izvršbo se je smiselno odločiti, ko ste prepričani, da ne boste uspeli z nobenim drugim sredstvom. Pred samo izvršbo je namreč priporočljivo, da dolžnika redno kontaktirate, ga opominjate (pisno in po telefonu), da ima do Vas neporavnane obveznosti. Skušajte ugotoviti, zakaj ni poravnal obveznosti, ter se v primerih večjih likvidnostnih težav poizkusite dogovoriti za obročno odplačevanje ali celo kompenzacijo.

Nikakor ne čakajte, da bo dolžnik zašel v likvidnostne težave in blokado transakcijskih računov. Zavedati se morate namreč, da pogosto niste edini upnik, in v primeru, da boste z izvršbo čakali, je povsem možno, da se boste morali postaviti v vrsto za ostalimi upniki, ki bodo izvršbo vložili pred Vami.

Na podlagi česa lahko vložite izvršbo?
Izvršba na denarno terjatev se lahko predlaga z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ali z izvršilnim predlogom na podlagi izvršilnega naslova (odvisno od tega, ali denarna terjatev izhaja iz izvršilnega naslova ali iz verodostojne listine).

Med verodostojne listine spadajo:
• faktura (račun, obračun obresti),
• menica in ček s protestom in povratnim računom,
• javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost),
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk – vedno podpisano s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe),
• po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba),
• listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

Izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vložite samo na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti, in sicer na spletni strani Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL).

Med izvršilne naslove spadajo:
• izvršljiva sodna odločba (sodba ali sklep s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, arbitražna odločba) in sodna poravnava;
• izvršljiv notarski zapis;
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

Za vlaganje izvršbe na podlagi izvršljivega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev.

Kakšen je postopek izvršbe?
V predlogu je potrebno navesti:
• podatke upnika in dolžnika,
• dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka),
• izvršilni naslov oziroma verodostojno listino,
• dolžnikovo obveznost,
• sredstvo in predmet izvršbe,
• druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (npr. podatke o izvršitelju).

Vsebina predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve se razlikuje po tem, ali gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, nato pa še po tem, katero(a) sredstvo(a) izvršbe upnik predlaga. Sodna taksa za tako vložen predlog za izvršbo znaša 36 eur, kadar se izvršba predlaga na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet (TRR). Postopek je sledeč: preko portala Covl vložimo predlog za izvršbo ter plačamo sodno takso. Po plačilu sodišče izda sklep o izvršbi ter ga posreduje tako dolžniku kot upniku. Ko sklep postane pravnomočen (torej ko se po zakonu šteje kot prejet), sodišče potrdilo o pravnomočnosti posreduje organizaciji za plačilni promet (banki dolžnika), ta pa opravi rubež in prenos sredstev na upnikov transakcijski račun.

Kako je v primerih ko sami prejmemo sklep o izvršbi in želimo nanj ugovarjati?
V tem primeru morate v roku, ki je naveden na sklepu o izvršbi, ki ste ga prejeli, na pristojno sodišče poslati ugovor zoper sklep o izvršbi. Pri tem se morate zavedati, da boste morali navesti, zakaj izvršba ni upravičena (fakture ste poravnali, upnik ni izvedel storitev, itd.), ter navesti dokaze za svoje trditve (npr. izpis prometa s transakcijskega računa, zaslišanje dolžnika ali njegovega zakonitega zastopnika (direktorja) ipd.