Ena bolj poznanih in razširjenih metod je metoda JIT – Just In Time. JIT je postopek za zniževanje stroškov, najbolj poznan kot koncept poslovanja brez zalog, ki so ga razvili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Japonskem. V svoji najosnovnejši obliki JIT zahteva natančno količino proizvodov ob točno določenem času. Pri tem konceptu je treba upoštevati, da proizvodnja ene enote več ali manj, kot je potrebno, zvišuje stroške poslovanja. Material, polizdelki in končni izdelki morajo biti narejeni oziroma dostavljeni just in time, torej ravno ob pravem času – ko jih potrebujemo. Da JIT deluje, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, med drugim je potrebna stabilna proizvodnja, prilagodljiva delovna sila, visoka kakovost, dobra vzdržljivost strojev, zanesljivi dobavitelji, hitra menjava orodij na strojih, ob tem pa je potrebno poskrbeti tudi za kontinuirano vzdrževanje ostalih elementov poslovanja.
Skladno z razvojem gospodarstva se postavlja vprašanje, ali je ta koncept še vedno aktualen. V zadnjih desetletjih se je namreč pojavilo mnogo novejših konceptov, na primer TQM (Total Quality Management) oziroma celovito obvladovanje kakovosti, šest sigma, kaizen oziroma proces nenehnih izboljšav in drugi.
TQM (Total Quality Management) ali celovito obvladovanje kakovosti je filozofija upravljanja in izvajanja, katere namen je uporabiti človeške in materialne vire organizacije za doseganje opredeljenih ciljev na najbolj učinkovit način. Pri tem se podjetje osredotoči na iskanje in izrabljanje notranjih rezerv in sposobnosti prav vseh zaposlenih, da bi lahko nenehno izboljševalo kakovost svojih procesov, izdelkov in storitev. Glavni cilj TQM je namreč zadovoljen kupec, ob doseganju le-tega pa podjetje tudi znižuje svoje stroške.
Šest sigma (Six sigma) je strukturirana metoda, ki uporablja podatke in statistične analize za merjenje in izboljševanje poslovanja podjetja. Omogoča iskanje in odpravljanje odstopanj v proizvodnih in storitvenih procesih. Bistvo metode lahko strnemo v »definiraj – meri – analiziraj – izboljšaj – kontroliraj«. Tudi za ta pristop je značilna močna usmerjenost h kupcu, močna filozofija zmanjševanja napak in odločanje na osnovi podatkov.
Kaizen, beseda izvira iz japonščine (kai – sprememba, zen – na boljše), pomeni nenehno izboljševanje. Je načelo stalnih izboljšav, ki ga je treba razumeti kot dolgoročen proces, integriran v vse ravni podjetja. Osnovna ideja nenehnega izboljševanja je izraba znanja, izkušenj in veščin vseh zaposlenih v podjetju. Podjetjem tega »skritega« znanja ni treba na novo ustvarjati, saj je že prisotno, potrebno je le odstraniti ovire, da lahko prosto kroži med sodelavci.
Vprašanje, kateri koncept je najboljši, si zastavlja veliko managerjev. Kljub temu, da so te metode in koncepti koristni za povečevanje produktivnosti in obvladovanje stroškov, pa je potencial zmanjševanja stroškov v fazi proizvodnje, distribucije in prodaje proizvoda bistveno manjši kot v fazi načrtovanja in razvoja proizvoda. Poleg tega ni vsak koncept primeren za vse tipe organizacij in proizvodenj. Pravo vprašanje se torej mora glasiti: »Katera metoda je najprimernejša za naš tip podjetja?«
Vir:
www.wikipedia.org
www.isixsigma.com
Avtor: Nadja Bezenšek
Pogosta vprašanja