Poslovni svet

Za pridobitev kredita bi se rada dogovorila z delodajalcem, da bi namesto zaposlitve za določen čas, sklenila zaposlitev za nedoločen čas, z dogovorom, da takrat, ko bi me morebiti želel odpustiti, sama dam odpoved in se odpovem odpravnini

Spraševalko tudi zanima, ali so še kakšne druge slabosti za delodajalca, če se dogovorita za (“navidezno”) zaposlitev za nedoločen čas? V nadaljevanju vam podajamo odgovor na vprašanje. Ker nimamo vseh podatkov, je odgovor nekoliko bolj obširen. V njem so prikazane različne določbe, ki se nanašajo vaše vprašanje z delovnopravnega vidika. Pogodba o zaposlitvi se v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, št. 42/2002) sklepa za nedoločen čas, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas v primerih, naštetih v 52. členu zakona. Ti so naslednji: – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, – nadomeščanje začasno odsotnega delavca, – začasno povečan obseg dela, – zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, – poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, – opravljanje sezonskega dela, – delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja, – zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, – opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, – pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, – delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, – voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, – drugi primeri, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delodajalec mora torej imeti razlog, da sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Delodajalec se v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas izven naštetih primerov kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov (229. člen ZDR). V praksi se pojavljajo bianco odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih delavci podajo vnaprej. Če delodajalec takšno odpoved uporabi, lahko delavec v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od vročitve oz. od dneva ko je izvedel za kršitev, zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim sodiščem. Kakšna bo odločba, pa je seveda odvisno od okoliščin primera. V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi lahko delavec kadarkoli poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obrazložitve, lahko pa z delodajalcem sklene sporazum o prenehanju, vendar v obeh primerih delavec v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB – UPB 1, št. 107/2006) nima pravice do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje. Odgovor je pripravila družba Kadring, d.o.o. (več informacij: www.kadring.si).