Zaradi pomanjkanja dela moramo nekaterim delavcem odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kako je z odpovednimi roki?
Odpovedni rok je značilen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, medtem ko pri izredni odpovedi pogodbe odpovednega roka ni in odpoved učinkuje že naslednji dan po vročitvi. Dolžina odpovednih rokov je glede na določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) odvisna od razloga odpovedi in od delovne dobe delavca. Namen odpovednega roka je, da se nasprotna stranka prilagodi pred nenadno spremembo svojega položaja zaradi prenehanja pogodbenega razmerja po volji druge stranke (če pogodbo odpoveduje delodajalec, se mora delavec prilagoditi na dejstvo, da bo ostal brez zaposlitve; če pa pogodbo odpoveduje delavec, se mora delodajalec pripraviti na izgubo delavca). Iz postavljenega vprašanja je razbrati, da vas zanima redna odpoved pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri sprejemanju novele ZDR-A so delodajalcu vztrajali pri skrajšanju odpovednih rokov. Le-ti so se z novelo ZDR-A res skrajšali, vendar je začetek uporabe v skladu s prehodnimi določbami ZDR-A nova ureditev odložena in pogojena s spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ker do te spremembe še ni prišlo, mora delodajalec upoštevati določbo 92. člena ZDR, ki za primer odpovedi iz poslovnega razloga določa naslednje odpovedne roke: – 30 dni, če ima delavec manj kot 5 let delovne dobe pri delodajalcu; – 45 dni, če ima delavec najmanj 5 let delovne dobe pri delodajalcu; – 75 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu; – 150 dni, če ima delavec najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu. Posebna ureditev odpovednih rokov velja za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca (stečaj, sodna likvidacija, drugi primeri) ali prisilne poravnave. Odgovor je pripravila Metka Lašič, Kadring, d.o.o.
Na kaj moram biti pozoren pri zaposlovanju za določen čas?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) opredeljuje pogodbo o zaposlitvi (pogodbo) za določen čas kot atipično obliko zaposlitve. Zaradi navedenega imata pogodbeni stranki v času trajanja delovnega razmerja za določen čas enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če zakon ne določa drugače. Pogodba se lahko sklene za določen čas samo v primerih, ki jih taksativno navaja zakon (na primer: nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, opravljanje sezonskega dela, zaposlitev tujca, ki ima delovno dovoljenje za določen čas …). Če je pogodba za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, šteje, da je delavec sklenil pogodbo za nedoločen čas. Ker je v skladu z zakonom pogodba za določen čas izjema od pravila (pogodbe za nedoločen čas), priporočamo, da razlog sklenitve pogodbe vselej natančno opredelite. V primeru sklepanja pogodbe za določen čas iz razloga začasno povečanega obsega dela, določno navedite, zakaj je obseg dela povečan, na primer: večje enkratno naročilo, kratek dobavni rok za novega kupca … V primeru sklepanja pogodbe za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, navesti osebno ime delavca, ki je odsoten. Pogodba za določen čas se mora skleniti za čas, ki je potreben, da se delo, ki je razlog zaposlitve za določen čas, opravi. Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas je prepovedano. Zakon namreč opredeljuje, da se lahko z istim delavcem in za isto delo sklene ena ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas najdalj za obdobje dveh let, pri čemer trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega dveletnega obdobja. Pogodba za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oz. ko je bilo dogovorjeno delo opravljeno. Če delavec ostane na delu po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo, šteje, da je sklenil pogodbo za nedoločen čas. Tudi pogodba za določen čas lahko preneha, če se pred potekom časa sklenitve pogodbe stranki o tem sporazumeta ali če nastopijo drugi razlogi, ki jih opredeljuje ZDR. Odgovor je pripravila Metka Lašič, Kadring, d.o.o.
Z direktorjem, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o poslovodenju, bi želeli skleniti pogodbo o zaposlitvi. Zanima nas, ali veljajo za pogodbo o zaposlitvi, ki se sklepa z direktorjem, kakšne vsebinske posebnosti v primerjavi z ostalimi pogodbami?
Najprej naj opozorimo, da pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo nastopa v imenu delodajalca organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom, če le-tega ni, pa lastnik. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nad.) je zaradi narave dela poslovodnih oseb, obsega in zahtevnosti dela, odgovornosti za opravljeno delo, časa, potrebnega za opravljanje dela, nagrad oziroma plačila za njihovo delo in zaradi ekonomskih zakonitosti ponudbe in povpraševanja po njihovem delu na trgu delovne sile dopuščeno, da se nekatera vprašanja v pogodbi o zaposlitvi s poslovodnimi osebami uredijo drugače kot za druge delavce. V skladu z 72. členom ZDR lahko v primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom pogodbeni stranki drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s: pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, plačilom za delo, disciplinsko odgovornostjo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Zaradi specifičnosti takšne pogodbe je za pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo v 24. členu ZDR določena tudi izjema od siceršnje obveznosti objave prostega delovnega mesta pred sklenitvijo pogodbe, poleg tega pa se takšna pogodba lahko sklene za določen čas, daljši od 2 let (53. člen ZDR).
Delavka se po končanem porodniškem dopustu vrača na delo. Izrazila je željo po koriščenju odmora za dojenje. Kako dolg je ta odmor? Je plačan?
V ZDR je v 93. členu določeno, da ima delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Pravica do nadomestila plače za čas odmora se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust.
Za pridobitev kredita bi se rada dogovorila z delodajalcem, da bi namesto zaposlitve za določen čas, sklenila zaposlitev za nedoločen čas, z dogovorom, da takrat, ko bi me morebiti želel odpustiti, sama dam odpoved in se odpovem odpravnini
Spraševalko tudi zanima, ali so še kakšne druge slabosti za delodajalca, če se dogovorita za (“navidezno”) zaposlitev za nedoločen čas? V nadaljevanju vam podajamo odgovor na vprašanje. Ker nimamo vseh podatkov, je odgovor nekoliko bolj obširen. V njem so prikazane različne določbe, ki se nanašajo vaše vprašanje z delovnopravnega vidika. Pogodba o zaposlitvi se v skladu z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, št. 42/2002) sklepa za nedoločen čas, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas v primerih, naštetih v 52. členu zakona. Ti so naslednji: – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, – nadomeščanje začasno odsotnega delavca, – začasno povečan obseg dela, – zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, – poslovodne osebe in za tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, – opravljanje sezonskega dela, – delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja, – zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, – opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, – pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, – delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, – voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, – drugi primeri, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delodajalec mora torej imeti razlog, da sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR). Delodajalec se v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas izven naštetih primerov kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov (229. člen ZDR). V praksi se pojavljajo bianco odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih delavci podajo vnaprej. Če delodajalec takšno odpoved uporabi, lahko delavec v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni od vročitve oz. od dneva ko je izvedel za kršitev, zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim sodiščem. Kakšna bo odločba, pa je seveda odvisno od okoliščin primera. V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi lahko delavec kadarkoli poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi brez obrazložitve, lahko pa z delodajalcem sklene sporazum o prenehanju, vendar v obeh primerih delavec v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB – UPB 1, št. 107/2006) nima pravice do denarnega nadomestila na Zavodu RS za zaposlovanje. Odgovor je pripravila družba Kadring, d.o.o. (več informacij: www.kadring.si).