Kolesariti sem začel okoli petnajstega leta, torej nekoliko prepozno, da bi lahko sanjal o vrhunskih rezultatih, vendar sem se temu športu v zadnjih dvajsetih letih toliko predal, da ne mine dan, ko ne bi sedel na svoje cestno ali sobno kolo. Tudi po službi z lahkoto spravim skupaj kar lepo količino kilometrov, med dopustom pa sem itak večinoma na cesti – in ja, tudi dopust je vedno povezan s kolesarjenjem. Nekoliko neprijetno pa je, da je kolesarjenje šport, ki zahteva dobre vremenske pogoje. Nič nimam proti mrazu, da je le cesta suha, ne pa zasnežena in ledena. Za takrat pa sem si kupil sobno kolo.
Sicer je res, da klasično sobno kolo ne more nadomestiti prave cestne specialke in je pritiskanje na pedala pri realni vožnji nekaj povsem drugega, a pomaga. Nenazadnje pa je veliko ceneje kot to, da se odpraviš zaradi priprav na trening v tople kraje – čeprav je res, da sem se nekoč v sklopu priprav že odpravil tudi na kolesarjenje na Kanarske otoke.
Letos se nameravam udeležiti Dirke okoli Slovenije, zato so dobre priprave še posebej pomembne, saj gre za precej zahtevno in dolgo pot. Pred nekaj leti sem na tej dirki že sodeloval, a sem moral odstopiti zaradi težav s koleni – tokrat pa upam, da z njimi ne bom imel težav.
Sobno kolo je nujen del priprav, kadar je zunaj slabo vreme. Če ne dežuje močno ali ni prenevarno zaradi vetra, pa seveda pritiskam na pedale na cesti.
vsekakor to še zdaleč ni dovolj, saj tako kot vsak drug športnik tudi kolesar potrebuje različne vrste vadbe. Sobno kolo in svojo specialko ves čas kombiniram z vadbo v fitnesu, kjer veliko delam z utežmi, da bi okrepil tako noge kot tudi svoj trup – marsikdo se namreč ne zaveda, da za kolesarjenje ni pomembno zgolj pritiskanje pedalov, temveč moraš imeti tudi dobro utrjene mišice trupa, tako hrbta kot trebuha, sicer se ti lahko hitro zgodi, da imaš težave s hrbtenico.
Pogosta vprašanja