Kdaj smo upravičeni do regresa?
Delavec, ki ima pravico do letnega dopusta, ima pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V skladu s 161. členom ZDR delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti krajši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa. To pomeni, da mu ob izpolnitvi šestmesečnega obdobja pripada tudi pravica do izplačila celotnega regresa.
Kadar ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Glede na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Prav tako pa ima delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, tudi pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, saj ima tak delavec pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja enake delavcu, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.
Višina regresa za letni dopust?
Višina regresa je praviloma (v znesku, ki presega znesek minimalne plače) opredeljena v kolektivnih pogodbah. V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št. 42/02 in 103/07) je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Minimalna višina regresa je določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je letos v skladu s spremembo Zakona o določitvi minimalne plače (ZDMP), višina regresa omejena navzdol z bruto zneskom 748,10 EUR, oziroma najmanj 698,00 € pri delodajalcih z izgubo v preteklem poslovnem letu.
Rok za izplačilo regresa za letni dopust?
Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa, če nastopi nelikvidnost delodajalca, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Prispevki in stroški z naslova regresa
Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Če znesek izplačanega regresa presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70% navedene poprečne plače, obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh delih ali več delih, si ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust (Vir: Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Uradni list RS 5/1996, 21.1.1996).
Obdavčitev izplačila regresa
Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je zato obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 % (Vir: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS 117/2006, 16.11.2006).
Kaj delavec lahko stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?
Kot omenjeno lahko delodajalec, če se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, regres izplača tudi po 1. juliju, vendar pa ga mora izplačati najkasneje do 1. novembra. Če se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Za uveljavljanje svojih pravic pa mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.
S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni potrebno posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa priporočeno), saj se lahko tožba vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti v roku 5 let. V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:
• od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
• od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.
Avtor: Boštjan Čertalič
Pogosta vprašanja