Headhunter ali lovec na glave je posrednik med kupcem in prodajalcem oziroma je to preprosto posredovanje med ponudbo in povpraševanjem. Headhunterji so specializirani za določeno področje, podjetja ali kadrovske agencije pa jih najamejo, da bi za njih poiskal ustreznega kandidata, ponavadi za ključne kadre in za delovna mesta, ki niso razpisana. Lovec na glave izbrano osebo natančno preveri, tako podatke iz osebnega kot poslovnega življenja, tudi preko znancev in prijateljev. Headhunterstvo je sorazmerno draga storitev, vendar ima svoje prednosti. Tveganje je precej manjše, kot če bi v podjetju nekoga iskali sami. Najbolj se splača tam, kjer so zelo tipične zahteve in hkrati ni veliko ponudbe. Prednost headhunterja je, da ima določen pogled na trg dela, ki ga kadrovnik ali drugo strokovno osebje v podjetju nimajo.
Potek iskanja kadrov s pomočjo te metode poteka po naslednjem postopku: V podjetju se najprej izoblikuje profil kadra. Podjetje mora tudi natančno predstaviti svojo dejavnost, strategijo in cilje. Headhunter skuša med svojimi stiki poiskati osebo, ki je najbliže opisu, in jo po potrebi skuša prepričati v menjavo službe. Delo bo bolje opravljeno, če ima headhunter jasno predstavo o željah in potrebah podjetja ter da čim bolje pozna organizacijsko kulturo podjetja. Zato je pomembno, da podjetje in headhunter ohranita čim daljše sodelovanje, saj se tako zelo dobro spoznata in lovec na glave ve, kaj podjetje išče. Znanje in sposobnosti kandidata so le del zgodbe o uspehu, zato mora headhunter dobro ugotoviti tudi to, kako se bo novinec znašel v okolju, v katerem podjetje deluje.
Ko headhunter najde primerne kandidate, sledijo razgovori in intervjuji. Po njih se v podjetju odločijo za enega od njih. Če z izbranim niso zadovoljni, jim headhunter poišče nove kandidate. Storitev se plača takrat, ko je uresničena; torej, ko se kandidat zaposli v podjetju in tam tudi uspešno deluje. Pri podjetjih se načini in roki plačil razlikujejo. Svoje storitve headhunterji zaračunavajo kot dogovorjeni večkratnik plač, ki jih bo dobil tisti, ki ga je podjetje zaposlilo. Če se izkaže, da izbrani kandidat ni pravi, lovec na talente navadno poišče novega brezplačno.
V Sloveniji se headhunterstvo šele razvija. Zaradi majhnega prostora in prevladujočega kadrovanja preko »vez in poznanstev« podjetja pogosto ne zaznavajo potrebe po strokovni pomoči pri zaposlovanju ključnih kadrov. Težava pri zaprtem načinu kadrovanja pa je v tem, da se pogosto ohranjajo kadri, ki niso najbolj perspektivni, prav tako pa se v podjetju oži širina mnenj in inovativnih pristopov.
Viri:
www.finance.si
www.aktiv.si
Oglaševanje