KOEFICIENT USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA
Koeficient uspešnosti poslovanja podjetja (KUPP) je namenjen spodbujanju timskega dela in je enoten za vse delavce. Odvisen je od poslovanja podjetja. To pomeni, da bodo vsi delavci imeli boljšo plačo, če bo podjetje dobro poslovalo. Tako se lahko npr. določi, da se KUPP giblje v razponu od 1,00 do 1,20, kar pomeni da lahko zaposleni dobijo do 20 % večjo plačo. Mesečna višina KUPP se izračuna na osnovi rezultatov poslovanja podjetja v preteklem mesecu (glede na odstopanje realizacije poslovanja od mesečnega načrta, dinamiko prodaje in gibanje stroškov), obvestilo pa se objavi 1. delovni dan v tekočem mesecu za pretekli mesec.
STIMULACIJA OZIROMA OSEBNA DELOVNA USPEŠNOST POSAMEZNIKA
Stimulacija je mesečno nagrajevanje zaposlenih za uspešno opravljeno delo oziroma povečan obseg dela. Kriteriji za njeno dodelitev so delovna uspešnost (kakovost, gospodarnost, produktivnost …), obseg dela (količina dela, prevzemanje nalog odsotnih delavcev, sodelovanje v projektih …) in odnos do dela (nadpovprečna stopnja kreativnosti, samoiniciativnosti in inovativnosti pri delu, pohvale strank, stalno izpopolnjevanje in rast kompetentnosti, posredovanje in prenos znanj sodelavcem, pozitiven odnos do dela in sodelavcev …). Mesečna kvota za stimulacije pristojni vodja razdeli na kvote po posameznih oddelkih, sektorjih ali drugih enotah. Nerazdeljeni znesek kvote, ki se ne porabi v določenem mesecu, se nato prenese v naslednji mesec.
V izjemnih primerih je mogoče dodeliti izredno stimulacijo, ki jo odobri direktor družbe. Namenjena je za zahtevna ali obsežna ter uspešno opravljena dela oz. predčasno opravljene pomembne delovne naloge.
NAPREDOVANJE NA DELOVNEM MESTU
Napredovanje na delovnem mestu pomeni napredovanje v višji plačni razred na osnovi delavčeve kompetentnosti in delovne uspešnosti, ugotovljene na podlagi letnih razgovorov. Izhodišče za napredovanje je delavčeva plača oz. plačilni razred, v katerega je razvrščen. Napredovanje predlaga vodja organizacijske enote, o njem pa odloča pooblaščena oseba, ki ob tem upošteva tudi planirano maso sredstev, namenjenih napredovanju. Delavec lahko v okviru delovnega mesta napreduje največ vsaki dve leti, v okviru enega napredovanja pa največ za pet plačilnih razredov. Delavec pa lahko tudi nazaduje na delovnem mestu, če na dveh zaporednih letnih razgovorih dosega delovne rezultate pod pričakovanji ali če njegova povprečna ocena kompetentnosti zaostaja za zahtevano. Pri tem je seveda potrebno upoštevati, da lahko delavec nazaduje največ do osnovne plače oz. do izhodiščnega plačnega razreda v tarifnem razredu.