Cela kopica delodajalcev, ki iščejo potencialne sodelavce. Pisalo je nekako takole: »Iščemo motiviranega sodelavca ali sodelavko na delovnem mestu pomočnika vodje kadrovske službe, zaželenih je pet let delovnih izkušenj in izobrazba ekonomske ali pravne smeri.« Takšnih in podobnih primerov se najde cela kopica. Kaj je tu narobe?
Kadrovik ni ekonomist ali pravnik
V Sloveniji imamo več študijskih programov, ki so veliko bližje ali prav namenski za kadrovsko službo, kot je v zgornjem oglasu iskan profil ekonomista ali pravnika. Uspešen kadrovik mora razumeti trg in tržni vidik kadrovske dejavnosti. Imeti mora znanja iz vodenja, kadrovskega managementa, komuniciranja in prava. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani že več kot 30 let poučujejo program sociologije, smer kadrovski management. Skozi desetletja se je ime programa spreminjalo, posodabljala se je tudi njegova vsebina, a v jedru ostaja enak. Kaj torej manjka univerzitetnemu diplomiranemu sociologu smeri kadrovski management za zgoraj omenjeno delovno mesto? Zakaj ekonomisti in pravniki povečini hitreje dobijo zaposlitev v kadrovskih službah? Koga kriviti za takšno stanje je težko reči. Morda je program neprepoznaven, a hkrati so tudi nekateri diplomanti tega programa zasedli vodilna mesta v kadrovskih službah po Sloveniji. Še največja napaka je verjetno sama smer študija oziroma njena umestitev, saj jo na tujih univerzah najdemo na različnih prej poslovnih ali ekonomskih šolah kot na socioloških programih.
Pozicija kadrovske službe v organizaciji
Kadrovska služba ima v vsaki organizaciji pomembno vlogo, čeprav to pogosto ni prepoznano in jo v organizacijskih shemah najdemo vzporedno s tehničnimi službami, vzdrževanjem, računovodstvom in podobnim, čeprav bi morala zasedati položaj ob boku oddelka trženja ali pravni službi. Žal so redke organizacije, kjer bodo predstavniki kadrovske službe našli svoj prostor v upravi družbe. Kadrovska funkcija v Sloveniji še nima takšne vloge, kot jo poznajo drugod po svetu. Uspešna tuja podjetja so že zdavnaj spoznala, da lahko v težkih konkurenčnih pogojih, katerim smo priča v zadnjih mesecih, konkurenčno prednost pred ostalimi obdržijo le s pravimi kadri, saj so razlike med odličnimi in povprečnimi podjetji na vseh ostalih področjih postale minimalne. V Sloveniji je takšnih primerov sicer malo, so pa. Eno takšnih je podjetje iz Celja, ki se ukvarja z izdelavo strojev za druge industrije, pri čemer kljub temu, da opravljajo večinoma ročno delo zaposlujejo kader s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, zato pa jih ustrezno plačajo.
Prihodnost
Prihodnost kadrovske dejavnosti je predvsem v specializiranih kadrovskih agencijah, ki lahko primerno opravljajo kadrovske storitve zlasti za manjša podjetja, kjer je rentabilnost samostojne kadrovske funkcije vprašljiva. Večja podjetja, kjer je rentabilnost smiselna, pa morajo spoznati in prepoznati pomen kadrovske funkcije in na ta položaj postaviti prave, predvsem pa pravilno usposobljene ljudi.
Vir:
www.fdv.uni-lj.si
Pogosta vprašanja