Z možem sva pričela pred kratkim opremljati hišo, pri čemer sem največ pozornosti in veselja posvetila kuhinji, takoj za njo pa je prišla na vrsti spalnica. Soba, ki je hkrati namenjena počitku in »zakonskim dejavnostim« zame pač ni soba, ki ji ne bi namenili nekaj več razmisleka. S samih pohištvom ni bilo težav, pa tudi glede izbora dekoracije nisem imela pomislekov, zataknilo pa se je pri izbiri ležišča.
Pred nakupom sem namreč prebrala kar nekaj nasvetov o tem, kako izbrati posamezniku primerno ležišče, a namesto, da bi mi bili ti v pomoč, so povzročili kar precej zmede – trgovci pa s svojimi mnenji tudi niso kaj prida pomagali, saj je vsakdo svetoval drugače (pod vplivom lastnosti blagovne znamke, ki jo je ponujal, seveda).
Zakaj je izbira ležišča tako težka?
Najprej sva se z možem držala nasveta, da je treba na vsakem ležišču poskusiti ležati vsaj deset minut, da tako dejansko ugotoviš, ali ti ustreza. In sva v prodajalni ležala po nekaj minut na šestih različnih ležiščih. Ne le, da sva se počutila precej bedasto, temveč sva tudi zapravila kar precej časa. In najina ugotovitev? Deset minut ležanja ne koristi prav nič. Da bi bila ocena ležišča prava, bi dejansko moral na vsakem preležati oziroma prespati celo noč. A dvomim, da bi katera od prodajaln pokazala interes za kaj takega.
Nadalje sva imela težavo glede tega, za kakšen material naj se odločiva. Kakšna kombinacija je najboljša? Pena, spominska pena, žepkaste vzmeti, kokosova vlakna, bio ležišče s konjsko žimo, antistatične prevleke, plasti za boj s pršicami … Le kako naj človek izbere?
Vas zanima, kako sva nazadnje vendarle izbrala svoje ležišče? Enostavno tako, da sva povprašala prijatelje za njihove izkušnje. Tiste, ki imajo vodno posteljo, ležišča iz spominske pene, z žepkastimi vzmetmi in podobno. Večletna uporaba je gotovo edino, kar daje veljavo mnenju o posameznem ležišču.