Kako zmanjšati naložbena tveganja?

Se še spomnite reka: »Kdor ne razkira, ne profitira!«? To je vsekakor res, vendar se je v zadnjem letu izkazalo, da so tisti, ki so tvegali veliko, izgubili še več. Zlom finančnega trga je vlagatelje naučil, da je pri naložbah potrebna zadostna mera previdnosti, saj dolgoročno velika tveganja ne prinašajo velikih dobičkov.

V ta namen se lahko seznanite z nasveti, ki bodo pripomogli k temu, da boste omilili tveganja in s svojimi naložbami ustvarili želene donose.

  1. Oblikujte “varnostni varčevalni sklad”, ki bo zagotavljal vašo finančno varnost v primeru nepričakovanih dogodkov (izgube dohodkov ali dodatnih izdatkov). Velik naj bo najmanj toliko, da lahko s črpanjem iz njega pokrijete nujne izdatke vašega gospodinjstva za dobo od 6 do 24 mesecev. Razporedite ga izključno v varne naložbe, kot so bančni depoziti in kratkoročni državni vrednostni papirji visoke bonitete.
  2. Prevzemite toliko naložbenega tveganja, kot ste ga s finančnega in psihološkega vidika sposobni prenesti. S tem v mislih oblikujte za vas najustreznejše strateške deleže temeljnih finančnih naložb: delnic, obveznic in nizko tveganih naložb, kot so bančni depoziti (po potrebi jim lahko priključite tudi naložbe v nepremičnine ali zlato). Določite tudi zgornje in spodnje dopustne meje teh naložb in se jih držite v skladu s svojimi zmožnostmi.
  3. V delnice nalagajte izključno na dolg rok, najmanj za dobo petih let, če je le mogoče pa najmanj za dobo desetih let (še posebej če bi bili v primeru pomika ciljev zaradi neugodnega razpleta dogodkov na borzi močneje prizadeti).
  4. Delnic ne kupujte na kredit (razen če ga lahko odplačujete z zanesljivimi dodatnimi prihranki v prihodnosti in imate bistveno več dodatnih sredstev v nizko tveganih naložbah).
  5. Zavedajte se, da na trgih v razvoju ni nič zastonj – višja pričakovana donosnost se plača z višjim naložbenim tveganjem.
  6. Delež delnic posameznega izdajatelja v delniškem portfelju naj ne presega petih odstotkov portfelja.
  7. Na borzo vstopajte postopoma, postopoma pa z borze tudi izstopajte. Pri vstopu na borzo in tudi pozneje vedno ohranite nekaj manevrskega prostora za dodatne nakupe v primeru, da se pojavijo ugodne priložnosti. Kdor delnice kupuje na kredit, ves manevrski prostor (“budžet tveganja”) izčrpa ali celo prekorači že na samem začetku.
  8. Premoženje vseskozi (tako v primeru dobičkov kot izgub) obravnavajte kot celoto ter v okviru pričakovanih prihodkov in izdatkov v prihodnosti.
  9. Če ste se za naložbe v delnice že odločili, morate potrebni pogum za naložbo zbrati tudi v zahtevnih časih, po visokih rasteh pa se ne smete bati delne prodaje. Kdor bo delnice kupoval le po visokih rasteh na borzi, možnosti za uspeh na borzi praktično nima.
  10. Pri naložbi ne vztrajajte le zato, ker ste z njo ustvarili izgubo ali dobiček.
  11. Če ste z naložbo ustvarili izgubo, še ne pomeni, da je slaba oz. da bo slaba tudi v prihodnosti. Donosnost naložb vedno primerjajte s primerljivimi produkti na trgu in borznimi indeksi. Sklada evropskih delnic ne primerjajte s skladom singapurskih obveznic.
  12. Dvomite o iskrenosti prodajalca katerega koli finančnega produkta, ki vam zelo vneto ponuja en tip naložbe. Zavedajte se, da se finančne naložbe najbolje prodajajo z argumentom upanja (delniški produkti v lepih časih) in z argumentom strahu (t. i. varne naložbe v slabih časih).
  13. Čudežnih naložb ni, pa naj bodo videti in se oglašujejo kot še tako čudežne. Visoka pričakovana donosnost se plača z visokim tveganjem, nizko tveganje pa z nizko pričakovano donosnostjo.
  14. Delnice so edina finančna naložba, ki na dolgi rok prinaša možnost za občutnejšo rast realne vrednosti prihrankov. A če se boste dobro počutili ob ničelni realni obrestni meri bančnih depozitov tudi v časih, ko bodo delnice visoko donosna naložba, ne bo nič hudega, če v delnicah ne boste varčevali.
  15. Poročanje o borznih dogodkih v medijih in napovedi borznih analitikov sprejemajte z veliko mero rezerve, pa naj se zdijo še tako prepričljivi. Več koristi (ne le zdravstvenih, temveč tudi finančnih) kot intenzivno dnevno spremljanje borznih dogodkov vam bo prinesel sprehod v naravi.
  16. Zavedajte se psiholoških omejitev pri investiranju. Ena izmed njih je, da je vsakdo bolj dovzeten za tiste informacije, ki potrjujejo njegovo že vnaprej oblikovano stališče.
  17. Če na borzi na kratek rok dobro zaslužite, še ne pomeni, da ste borzni guru – morda ste imeli preprosto srečo. Po visokih donosih vložkov ne podvajajte. Če na kratek rok ustvarite izgubo, še ne pomeni, da “borza ni za vas”.

Viri:
www.gzs.si
www.risk.si
www.nlbskladi.si