Začetki tveganega kapitala po nekaterih trditvah segajo že do Krištofa Kolumba, ko je njegovo drzno odpravo finančno podprla kraljica Izabela 1. Mnenja glede tega so precej deljena, nedvomno pa je, da je tvegani kapital najbolj razvit v Združenih državah Amerike, kjer je nastala tudi tako znamenita Silicijeva dolina. Silicijeva dolina je odličen primer pristne povezanosti industrijskih podjetij z univerzo. Odseva priložnosti in moč partnerskega sodelovanja med profesorji, študenti ter podjetji, vzajemnosti in mobilnosti ljudi. Tudi nekateri Slovenci, danes sicer državljani ZDA, so soustvarjali Silicijevo dolino, vendar je recesija prizadela tudi to območje. Regionalna organizacija Silicijeve doline, Joint Venture: Silicon Valley Network je namreč objavila rezultate raziskave o kvaliteti življenja v leglu informacijskega napredka kot z drugimi besedami poimenujejo Silicijevo dolino in rezultati govorijo, da to področje južno od San Francisca izgublja primat kot delovno in življenjsko področje za računalniške strokovnjake in mala podjetja v vzponu (start up). (vir: www.finance.si )Nobena skrivnost tudi ni, da je ameriška industrija visoke tehnologije je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta zaprla 143.000 delovnih mest, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Negotovost v obliki globalnih ekonomskih pričakovanj in ukrepi družb zaradi racionalizacije poslovanja so povzročili, da se je ameriška industrija elektronike, računalnikov in telekomunikacijske opreme, do nedavno ”zvezda” tamkajšnjega gospodarstva, znašla med petimi proizvodnimi vejami z največjim številom zaprtih delovnih mest (vir: www.24ur.com ), kar nedvomno negativno vpliva tudi na tvegani kapital.
In kako je s tveganim kapitalom v Sloveniji? Kot skoraj vse ostalo, je tudi tvegani kapital k nam prišel z zamikom, zato je o donosnosti industrije tveganega kapitala še prezgodaj govoriti, je pa vse več več kakovostnih podjetnikov, ki so seznanjeni z različnimi možnostmi naložb, vse več jih razume, da je doseganje hitre rasti, kar velikokrat pomeni tudi edino zagotovilo za preživetje, možno le s partnerji, ki prinesejo kapital in pomoč pri vodenju podjetja. Vse več jih tudi razume, da je bolje imeti manjši delež v velikem podjetju kot velik delež v majhnem podjetju. Veliko podjetnikov si po nekaj časa želi tudi oditi iz podjetja, to pa je laže doseči skupaj s podjetjem za tvegani kapital, ki izhod načrtuje že kot ključni del strategije vlaganja. Če imate torej briljantno idejo, ki jo želite v prihodnosti realizirali in vam za to primanjkuje finančnih sredstev, se v Sloveniji lahko obrnete na nekatere naslednje družbe s tradicijo in zanesljivostjo, oziroma sklade, vendar pod pogojem, da boste vlagali na daljše časovno obdobje, saj je le tako zagotovljen dobiček:
- Horizont Venture Management: Alpe Adria Venture Found, ustanoljen 2001,
- Poteza Innovation and Growth found, ustanovljen 2007,
- KD Private Equity Fund, B.V., ustanovljen 2006,
- Podjetniški sklad Slovenije: Javna družba tveganega kapitala, ustanovljena 2008,
- PROPHETES d.d., ustanovljen 1999,
- RSG Kapital, ustanovljen 2006,
- SIVENT d.d., ustanovljen 2002,
- Sklad tveganega kapitala NLB d.d., ustanovljen 1997.
Seveda pa se pojavljajo novi in novi, vendar je pri tem treba biti zelo pazljiv, priporočljivo je, da se pri kapitalu take vrste obrnete na družbo, sklad s tradicijo in z za to usposobljenimi strokovnjaki.
Več o tej temi na: www.finance.si, www.mojpodjetnik.si, www.ekonomist.si, www.donos.net, www.prvikapital.si
Pogosta vprašanja