Med podjetij, ki namenjajo največ denarja za okolje in družbo, je največ takšnih, ki so uspešna, a hkrati ekološko gledano tudi najbolj kvarijo naše okolje. Podjetja, ki največ prispevajo v smislu družbene odgovornosti, so predvsem energetski giganti, še največ je naftnih družb.
Definicij družbene odgovornosti je vsaj toliko, kolikor je avtorjev, ki pišejo o njej, res pa je, da so si le te med seboj zelo podobne. Največkrat citirana je verjetno definicija World Business Council for Sustainable Development (1999), ki pravi: »Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.«
Merjenje družbene odgovornosti je zelo kompleksno in z njim se ukvarjajo predvsem različne akademske institucije. Eno bolj praktičnih merjen izvaja Reputation Institute pri Carroll School of Management v ZDA. Več let že merijo družbeno odgovornost podjetji, predvsem v Združenih državah Amerike, in tako so oblikovali model merjenja družbene odgovornosti
Z vidika managerske dimenzije je za družbeno odgovornost pomembno, kakšna je percepcija vodstva in uspešnosti organizacije, z vidika tehnične dimenzije je pomembno, kakšni so izdelki in storitve organizacije in kako inovativna je organizacija kot taka. Z vidika institucionalne dimenzije je za družbeno odgovornost pomembno, kako družba upravlja s svojimi zaposlenimi, kako sodeluje in se vključuje v delo skupaj z lokalno skupnostjo in v kolikšni meri deluje etično.
In kako je z družbeno odgovornim ravnanjem v Sloveniji?
Družbena odgovornost podjetij v Sloveniji se šele razvija, prepoznavanje družbene odgovornosti kot konkurenčne prednosti je še v povojih. Nekatera slovenska podjetja sicer namenjajo del sredstev družbeno odgovornim projektom, vendar še daleč od obsega sredstev, ki jih namenjajo podjetja v državah, kjer je družbena odgovornost podjetij bolj razvita, predvsem v severni Ameriki.
Podjetja, ki so se že zavezala družbeno odgovornemu ravnanju, žal v času ekonomske negotovosti prav te prakse pogosto najprej črtajo s seznama, z razlogom, da gre za nepotrebno trošenje denarja, kar pa seveda ni prav.
O družbeni odgovornosti bomo torej v prihodnje slišali še veliko. Vprašanje je, kako bodo nanjo vplivale razne svetovne finančne krize in ali se bodo managerji v času kriz za reševanje obrnili na družbeno odgovornost kot pozitiven atribut, ki prinaša sredstva, ali pa bodo družbeno odgovornost videli le kot še en strošek, ki vleče organizacijo globlje in globlje v negativno poslovanje. Vsekakor se koncepta družbene odgovornosti ne da več izkoreniniti in prav je tako. Vsak posameznik in vsaka organizacija mora postati in ostati odgovorna za vsa svoja dejanja.
Viri:
Reputation Institute – Our Services (2008): http://www.reputationinstitute.com/advisory-services/services
The most respected U.S. companies 2008, (2008): http://smg.bu.edu/vcc/pdf/MostRespectedCompanies2008.pdf
World Business Council on Sustainable Development (1999). http://wbcsd.org
Avtor: Mitja Gorenak
Pogosta vprašanja