Nadomestilo za neizrabljen letni dopust ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Drugi odstavek 163. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št.42/02 in nad.) določa izrabo letnega dopusta.

“Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.” 166. člen določa neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta.”Neveljaven je sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja”.


Zakon sicer uporablja izraz “odškodnina”, vendar ga gre razlagati kot nadomestilo, upoštevajoč teleološko, sistemsko, logično in primerjalnopravno razlago, v duhu Konvencije MOD št. 132 in 7. člena Direktive 2003/88/ES in sodne prakse Evropskega sodišča. Člen 7(1) navedene direktive se razlaga tako, da nasprotuje nacionalnim določbam ali praksam, ki določajo, da pravica do plačanega letnega dopusta ugasne ob koncu referenčnega obdobja in/ali obdobja za prenos, ki je določen z nacionalno zakonodajo, tudi če je bil delavec na bolniškem dopustu celotno referenčno obdobje ali del tega obdobja in je njegova nezmožnost za delo trajala do prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ni mogel izvršiti svoje pravice do plačanega letnega dopusta.

Člen 7(2) Direktive 2003/88 se razlaga tako, da nasprotuje nacionalnim določbam 166. člen določa neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta. »Neveljaven je sporazum, s katerim bi se delavec in delo- dajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja«. Zakon sicer uporablja izraz »odškodnina«, vendar ga gre razlagati kot nadomestilo, upoštevajoč teleološko, sistemsko, logično in primerjalnopravno razlago, v duhu Konvencije MOD št. 132 in 7. člena Direktive 2003/88/ES in sodne prakse Evropskega sodišča. Člen 7(1) navedene direktive se  razlaga tako, da nasprotuje nacionalnim določbam ali praksam, ki ali praksam, ki določajo, da se ob prenehanju delovnega razmerja ne plača nobeno denarno nadomestilo delavcu, bi je bil na bolniškem dopustu celotno referenčno obdobje in/ali obdobje za prenos ali del tega obdobja, zaradi česar ni mogel izvršiti pravice do plačanega letnega dopusta. Tudi za izračun navedenega denarnega nadomestila je odločilno običajno plačilo delavca, ki ga je treba ohraniti med počitkom, ki ustreza letnemu plačanemu dopustu.

 

Avtor: Luka Krajnc